Pokojnine tresejo koalicijo Friedricha Merza, uprl se je podmladek vladajoče stranke
Nemčija četrtino proračuna in tretjino davčnih prihodkov nameni za pokojnine. To pred odločanjem o pokojninski reformi, ki bi izdatke še povečala, sproža vprašanja o dolgoročni vzdržnosti sistema.
Tretjina vseh davčnih prihodkov, ki naj bi se prihodnje leto stekli v zvezni proračun Nemčije, bo porabljena za vplačila v pokojninsko blagajno, je pokazala raziskava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo, ki jo povzema STA.
Za plačila ministrstvu za delo in socialne zadeve, ki je odgovorno za izplačilo pokojnin, naj bi skupaj namenili 127,8 milijarde evrov, ugotavlja raziskava, ki temelji na osnutku proračuna nemške vlade za leto 2026. Omenjena številka pomeni približno četrtino zveznega proračuna (524 milijonov evrov).
Poziv k reformi
Nemško pokojninsko blagajno polnijo prispevki zaposlenih in delodajalcev. Večina Nemcev, razen javnih uslužbencev in samozaposlenih, vplačuje v državni pokojninski sklad. Tako oni kot njihovi delodajalci plačujejo po 9,3 odstotka bruto dohodka, kar skupaj znaša 18,6 odstotka bruto plače. Višina pokojnine temelji na višini vplačanih prispevkov in nekaterih drugih merilih.
A ob vse daljši življenjski dobi in staranju družbe – to pomeni, da vedno manj delavcev vplačuje za vedno več upokojencev – se potreba po proračunskih doplačilih povečuje.
Med letoma 2016 in 2019 je bila povprečna letna stopnja rasti zneska letnega doplačila 1,37 odstotka. Med letoma 2024 in 2026 pa se je okrepila na 2,27 odstotka, so izračunali pri inštitutu Ifo.
“Brez strukturnih reform bo nemška vlada trajno zagotavljala več denarja za obvezno pokojninsko zavarovanje. To omejuje možnosti za v prihodnost usmerjene izdatke v rednem proračunu,” je po poročanju STA opozorila raziskovalka inštituta Ifo Emilie Höslinger.
Vezava pokojnin na plačo
Problematika je v zadnjih tednih v Nemčiji sprožila javno debato o medgeneracijski pravičnosti. Sprožil jo je predlog sprememb pokojninske zakonodaje, v katerem je koalicija pod vodstvom Friedricha Merza sprva predvideno vezavo višine pokojnine na plačo do leta 2031 podaljšala do leta 2040. Minimalna pokojnina bi znašala 48 odstotkov povprečne plače.
Podmladek Merzeve CDU/CSU je opozoril, da predlog presega dogovor iz koalicijske pogodbe in da bi to v devetih letih proračun stalo dodatnih 115 milijard evrov. Na drugi strani je predsednik SPD, finančni minister in podkancler Lars Klingbeil sporočil, da njegova stranka ni pripravljena razmišljati o nobenih spremembah predloga.
Merzeva ministrica za družino Karin Prien je nedavno predlagala preložitev glasovanja o pokojninski reformi, ki jo želijo sprejeti že prihodnji mesec, da bi se izognili zadregi in odkritemu nesoglasju. Nesoglasja bi po nekaterih ocenah lahko privedla celo do razpada šibke nemške koalicije, ki je odvisna od glasov SPD oziroma mladih poslancev CDU.
Do dva tisoč evrov zaslužka brez davka
Merzevi popravki zakonodaje sicer prinašajo tudi spodbude za delo upokojencev, s katerimi vlada naslavlja pomanjkanje delovne sile.
Upokojenci bodo lahko delali in zaslužili do dva tisoč evrov mesečno pa za to ne bodo plačali dohodnine. Ukrep naj bi začel veljati z novim letom, državo pa bi stal 890 milijonov evrov letno zaradi izpada davčnih prihodkov.
